»Maria Lassnig se tako v risbi kot z njo pozicionira kakor neodvisna umetnica, ki se želi vpisati v moški kanon in v njem tudi pričakuje mesto zase, s tem da subjektivni izhodiščni položaj med risanjem in samo dejavnost risanja kot procesa iskanja podobe uporablja refleksivno, kompozicijsko in prostorsko produktivno.«

»Naša naravna težnja je, da zrcali našo dušo, podobo doživljanja sveta, kozmosa, celote.«

»Ko nekoga slikam, ne zadostuje, da opazujem zgolj človeka pred seboj, ampak se moram z njim povezati, to pomeni, da se moram odpovedati delu sebe.«

»Dela Marie Lassnig so izjemno navdihujoča, zlasti v svoji izjemni odkritosti, lahko bi rekli brezsramnosti, ki se zrcali v njenih delih in s katero pogosto neposredno nagovarja gledalca.«

»Tu je veliko reakcionarnih moških, ki ne razumejo moderne umetnosti.«

»Tisti, ki je to izrekel, naj se nad izrečenim stavkom zamisli. V mojem primeru ni šlo za željo po oblasti, nikoli se nisem strankarsko borila za položaje, niti kandidirala. Bila sem povabljena k sodelovanju.«

»Nič ne potone, nič ne umre, nič se ne ponovi. Nič zgradi vesolje, popoln kozmos, sveti svetlobe črne.«

»Odločitev za razstavo, osredinjeno na risbe, je prišla ob ugotovitvi, kakšno tehtnost ima ta del njenega opusa, saj prikazuje umetnico najvišje celovitosti in aktualnosti. To bo odlična uvodna predstavitev umetnice v tem delu sveta, ki je tako blizu njenemu rodnemu kraju.«

»Ali so res samo grobnice ali je zadaj še nekaj več? Je tu lahko ideja, filozofija o kozmosu, o stvarstvu?«